 |
| osnovno | podrobno | datoteke | kontakt | reference |
 |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||
| Podrobno | ||||||||||||||||||||||||||||||||
|
D.I.T. ni namenjen kontroli ustnika ali inštrumenta, ampak izključno kontroli lastnega igranja. D.I.T. je na ustniku pritrjen ves čas in omogoča nemoten potek dnevne vaje, popolno in dovršeno igranje, koncertiranje in tako dalje. V fizikalnem in tehničnem smislu D.I.T. v ničemer ne spreminja delovanja in prvotnega ustroja ustnikov in ne vpliva na njihove prvotne lastnosti. Prilagojen je tako, da ga je mogoče pritrditi na vse svetovno znane znamke ustnikov za vsa trobila. D.I.T. ima več funkcij: 1. delovanje ustnika: Delovanje ustnika, vstavljenega v trobento, dosežemo tako, da D.I.T. nastavimo v odprt položaj. V tem primeru zrak uhaja skozi odprtino na ustniku, na katerem je pritrjen D.I.T. V odprtem položaju deluje izključno funkcija ustnika, kot da bi ga držali v roki, ali vadili s pomočjo B.E.R.P.-a, – seveda brez motečih elementov. Alikvotni toni se ne oglašajo, niso določeni, ker ustnik sam po sebi nima intonacije. Intonacijo in višino tona določamo sami z igranjem. 2. delovanje inštrumenta: Delovanje inštrumenta dosežemo tako, da D.I.T. nastavimo v zaprt položaj. V tem trenutku vsa količina zraka, izpihana v ustnik, preide v trobento. Vzpostavi se normalno stanje, ker D.I.T. v zaprtem položaju ne vpliva na običajno igranje. Ponovno delujejo fizikalne in tehnične lastnosti inštrumenta. Alikvotni toni se oglasijo, inštrument pa zveni tako, kot je potrebno. 3. vmesni položaji D.I.T.-a: Obe funkciji pa se spojita v eno, če D.I.T. nastavite v polodprti položaj. Način igranja ostane povsem enak, le da imate ves čas med igranjem intonančno kontrolo, kontrolo nad igranjem z ustnikom in delno pomoč inštrumenta, saj dodaten zrak, ki preide v inštrument, omogoča, da se delno vzpostavijo fizikalne lastnosti trobil. Mnogi trobilci, ki so se navadili na D.I.T., zelo radi vadijo na omenjeni način.
Z D.I.T.-om lahko kontroliramo vse sledeče elemente dnevne vaje, ki so zelo pomembni: a1. Centriranje – fokusiranje tona a2. Intonacija a3. Naklon a4. Položaj jezika a5. Glissando a6. Zračni steber a7. Pritisk a8. Odpor a9. Pivot – žariščna točka 10. Banding - vijuganje 11. Menjava ustnikov 12. Menjava inštrumentov 13. Pedalni toni 14. Drža inštrumenta 1. Centriranje ali fokusiranje tona Centriranje ali fokusiranje tonov je igranje točno v center določenega tona, ki ga dosežemo s primerno vibracijo. Na primer: če želimo zaigrati zveneči A s frekvenco 440 HZ, moramo z ustnicami in s pomocjo ustnika zavibrirati 440 krat v sekundi. V vsej zgodovini trobilcev nismo mogli kontrolirati teh vibracij brez odstavitve ustnika od ustnic za vsak ton posebej. Z D.I.T.-om pa je to mogoče. Uglaševalni aparat ne pokaže frekvence vibracije ustnic in zvoka ustnika, ko je vstavljen v trobento, temveč pokaže frekvenčno območje tona, ki ga slišimo na inštrumentu. Mnogi profesionalni glasbeniki – trobilci, ki so testno igrali z D.I.T.-om, so bili neprijetno presenečeni, saj so meritve pokazale, da se vhodne frekvence ne ujemajo z izhodnimi. Meritve so pokazale, da so posamezniki ton centrirali tudi do 80 Hz previsoko, redkeje pa so ton centrirali prenizko. Kako je to mogoče?
Za primer vzemimo trobentača, ki igra na C trobento zveneči D2. Za ta ton je potrebna frekvenca 587.33 Hz v odnosu na ton A. (A je 440 Hz). Če s to vibracijo ne pritisnemo prvega ventila, ki je potreben za ton D2, imamo dve možnosti. Oglasita se lahko alikvotna tona C2 ali E2, odvisno od zračne podpore. Če podpora ni zadovoljiva, se bo oglasil C2, če pa je podpora večja od potrebne, se bo oglasil ton E2. Toda, v obeh primerih bo ta ton »bolan«, kar pomeni, da ni pravilno fokusiran. Edini ton, ki ne bi bil »bolan«, bi bil ton D2. Zaradi neposredne kontrole vibracije ustnic lahko rečemo, da je D.I.T. nekakšen uglaševalec vibracije ustnic. Ton, ki ga zaslišimo iz inštrumenta, je najlepši in intonančno najčistejši takrat, ko je vhodna frekvenca, ki jo s pomočjo D.I.T.-a slišimo kot zven ustnika, izenačena z izhodno frekvenco, ki jo slišimo kot ton na inštrumentu.
2. Intonacija
Intonacija je v tesni povezavi s centriranjem ali fokusiranjem tona. Če bo ton pravilno fokusiran, bo, ob ustrezno uglašenem inštrumentu, ta ton zvenel intonančno čisto in pravilno. Primer: če je klavir uglašen na – (A je 443 Hz), vaš inštrument pa naprimer na – (A je 440 Hz), imate s pomočjo D.I.T.-a izvrstno možnost uglasitve inštrumenta, ne glede na utrujen ali spočit nastavek. Preprosto zaigrajte z D.I.T.-om v odprtem položaju zveneči (A je 443 Hz), da zaslišite intonančno čist zvok ustnika, ki mora biti izenačen z zvokom klavirja. Preklopite D.I.T. na zaprt položaj in intonančno prilagodite uglaševalni poteg - zug - slide - zvoku ustnika. Tako bo vaš inštrument ne glede na okolišcine pravilno uglašen. Verjetno se boste strinjali z ugotovitvijo, da se vsak trobilec včasih sprašuje, kaj je z njim narobe, da ob uglašenem inštrumentu zveni previsoko ali prenizko. Vzrok je lahko v otekli ustnici, preutrujenem ali prespočitem nastavku, lahko gre za vnetje ali na splošno za dobro ali slabo počutje. Našteti primeri se bodo odražali na intonaciji in tonu. Kljub vsem morebitnim problemom bodite stoodstotno prepričani, da v danem trenutku, (ne glede na neustrezne okoliščine) fokusirate ton povsem pravilno, če je intonacija z D.I.T.-om pravilna. D.I.T. vam omogoča takojšnjo popolno kontrolo intonacije pri vašem inštrumentu v vsakem trenutku. Intonacija bo ob vsakodnevni vaji z D.I.T.-om popolna, v vseh dinamičnih nivojih ob primerno uglašenem inštrumentu. V primeru, da boste na D.I.T. vadili igranje v dinamiki pianissimo, vam bo pravilna vibracija z D.I.T.-om pri preklopu na inštrument omogočila intonančno čisto igranje. Ton se vam v visokem registru ne bo zvišal, kar je pri trobilcih med igranjem pianissima pogost pojav. Igranje bo intonančno čisto.
3. Naklon
4. Položaj jezika
Če je položaj jezika pri glissandu nepravilen, se glissando pretrga. Če je nepravilen pri ataki, je z D.I.T.-om ne boste mogli uspešno izvesti. Mnogokrat se zgodi, da trobilci mislimo, da je z atako vse v redu, ker inštrument zabriše pomanjkljivosti pri ataki in se ton oglasi tudi takrat, ko ataka ni povsem pravilna. Pri nepravilni ataki se z uporabo D.I.T.-a ton ne more oglasiti.
5.Glissando Igranje glissanda je po mojem mnenju za vsakega trobilca najpomembnejši del dnevne vaje. V svojem pedagoškem delu sem ugotovil, da otroci že pri prvem stiku z ustnikom zelo radi oponašajo sirene gasilskih, rešilnih in policijskih vozil. Z D.I.T.-om je to še lažje, ker otroku omogoča že na samem začetku pravilno držo inštrumenta in igranje nanj pod enakimi pogoji, le da zveni samo ustnik. Če preklopimo D.I.T. med igranjem malega glissanda - sirene na zaprt položaj, se oglasi najbližji alikvotni ton. Na ta način otrok lahko osvoji svoj prvi osnovni ton, ki ga lahko utrjuje tudi z D.I.T.-om.
6. Zračni steber
Naj povem, da na D.I.T. ne boste mogli odigrati glissanda brez primerne podpore zraka, kljub pravilnemu naklonu in legi jezika. D.I.T. vas torej nenehno opozarja, da je za dobro igranje potrebna ustrezna zračna podpora.
Igranja brez pritiska ni. Pritisk ustnika na ustnice se zmanjšuje z večjim znanjem igranja. Pritisk je v tesni povezavi z dinamiko in registrom, v katerem igramo in nenazadnje z odporom inštrumenta. D.I.T. omogoča izenačen pritisk v odprtem ali zaprtem položaju, ne glede na register in dinamiko, v kateri igramo. 8. Odpor Odpor je pri igranju z D.I.T.-om skoraj povsem enak kot pri igranju na inštrument. Zakaj skoraj? Ker se odpor menja pri vsakodnevni menjavi inštrumentov, ( Bb, C, D, picc. trobenta) je razlika v odporu pri igranju z D.I.T.-om zanemarljiva. D.I.T. je z B.E.R.P.-om v tem pogledu popolnoma neprimerljiv. B.E.R.P. nudi bistveno večji odpor kot igranje na inštrument ali igranje z D.I.T.-om. Vsi trobilci vemo, da je na vseh trobilih v visokem registru težje igrati kot v nižjem.
Z uporabo D.I.T.-a te odvečne porabe energije ni, ker je ton pravilno fokusiran. Prav zaradi tega imajo obcutek, da je igranje v zgornjem registru lažje. In res je lažje. 9. Pivot – žariščna tocka
Mislim, da »pivot« mnogokrat razumemo narobe. Kolikor je dobrih pedagogov, toliko je dobrih teorij o »pivotu«. Žal je tudi toliko slabih teorij, kolikor je slabih pedagogov. Po mojem mnenju je »pivot« posledica naravnih danosti glede na telesni ustroj posameznega trobilca. Zato je neposredno povezan z vpadnim kotom ustnika na ustnice in centriranjem tona. »Pivot« je samodejno spreminjanje naklona ustnika med igranjem, če je ton pravilno fokusiran. Tudi pri igranju z D.I.T.-om je »pivot« prisoten, a skoraj neopazno. Pri vsakodnevnem igranju na inštrument s pomočjo D.I.T.-a sem ugotovil, da se je »pivot« zmanjšal na minimum, kar pa je po mojem mnenju zaželeno.
10. Banding – vijuganje
»Banding« je za dobrega trobilca dobra, za slabega trobilca pa škodljiva vaja. Omeniti velja, da mnogi pedagogi priporočajo »banding« ravno tistim trobilcem, ki imajo določene probleme, ki pa se z »bandingom« še stopnjujejo, saj izgubljajo občutek za centriranje tona, če osnove igranja niso dobro postavljene. Z D.I.T.-om vaja »bandinga« preprosto ni potrebna, ker je vsak odigran ton točno določen in je fokusiran po lastni želji, višje ali nižje od centra določenega tona. To pa pomeni, da igranje z D.I.T.-om omogoča »banding« pri preklopu iz odprtega v zaprt položaj, brez posebne dodatne vaje. Lahko bi rekel, da je »banding«, ki ga igramo na inštrument, nepotreben, saj D.I.T. zahteva od trobilca popolni nadzor nad položajem jezika in nad zračnim stebrom.
11. Menjava ustnika Nikoli nisem bil naklonjen menjavi ustnikov, ker nisem imel posebnih težav ne v visokem in ne v nizkem registru. Kljub temu, da mnogi trobilci nimajo težav, pa za dosego želenega cilja radi menjavajo ustnike.
12. Menjava inštrumenta Ker sem trobentač, bom navedel primer menjave različnih trobent. Vsi vemo, da je občutek igranja na različne inštrumente različen in zahteva prilagoditev.
13. Pedalni toni Pedalni toni so koristni, če so odigrani pravilno. Večna dilema pri igranju pedalnih tonov je prstni red, ki naj bi ga uporabili za določene tone. Nekateri pedagogi predlagajo uporabo vseh treh ventilov, nekateri uporabljajo običajni prstni red, mnogi pa zahtevajo igranje pedalnih tonov brez ventilov. Za igranje pedalnih tonov z D.I.T.-om prstni red ni pomemben. Ugotovil sem, da je v primerjavi z D.I.T.-om igranje pedalnih tonov na inštrument težje, če jih igram brez ventilov, kar pa prav gotovo ni dobro, saj sem občutil spremembo na muskulaturi in pri doziranju zraka. To je dobesedno »trošenje« energije brez potrebe. Z D.I.T.-om sem se prepričal, da je za igranje pedalnih tonov na inštrument pravilen tisti prstni red, ki bo izenačil občutek igranja pedalnih tonov z D.I.T.-om. Ob dejstvu, da pedagogi predlagajo igranje pedalnih tonov brez ventilov, se sprašujem, zakaj nihče od njih ne predlaga igranje tonov brez ventilov tudi v visokem registru? Tu pač deluje fizika – dolžina cevi, valovna dolžina tona.
14. Drža inštrumenta
Do sedaj je bilo potrebno ustnik držati v roki, ali pa smo uporabljali B.E.R.P. Prvi pozavnist orkestra Slovenske Filharmonije Domen Jeraša mi je po testu D.I.T.-a dejal: »Igranje z D.I.T.-om je kot vožnja z Mercedesom, v vseh ostalih primerih pa je igranje na ustnik kot vožnja z avtomobilom v dežju, brez delujočih brisalcev. Potrebno je ustaviti, izstopiti, ročno obrisati steklo in nadaljevati z vožnjo.« Drža inštrumenta je pri vaji z D.I.T.-om, v odprtem ali zaprtem položaju pri vseh trobilih povsem enaka. Za vse zgoraj naštete elemente pa velja, da jih lahko preverimo kar med samim igranjem, vsak trenutek, brez odstavitve ustnika od ustnic, v vsem registru, v vseh dinamičnih nivojih, z istim občutkom. Seveda se nam ponuja tudi možnost nadaljevanja igranja bodisi na ustnik ali inštrument.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
| Poglejte si video posnetek (datoteke)! | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vse pravice pridržane. D.I.T.® |
